Magnezij

Magnezij je za človeško telo zelo pomemben in je nujen za vzdrževanje celotnega fiziološkega, ter presnovnega ravnovesja, saj sodeluje pri zagotavljanju prepotrebne energije v naših celicah. Ena od glavnih nalog magnezija je stabilizacija strukture molekule adenozin trifosfata (ATP), ki je osnovna oblika shranjevanja kemične energije v celici. Brez magnezija kemične energije, ki je proizvedena v celicah, ne bi bilo mogoče shraniti in uporabiti na način, ki je v skladu z osnovnimi biokemičnimi zakoni. Prav zaradi stabilizacije naših energijsko bogatih spojin, magnezij sodeluje pri aktivaciji tristo encimov, nujen je pri asimilaciji minerala kalcija, kalija in fosforja ter je nepogrešljiv pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov.

V telesu ga (večinoma - približno 70 %) najdemo v kosteh in zobeh (daje moč zobni sklenini), približno 30 % pa v mehkih tkivih in telesnih tekočinah znotraj celic. Dejavniki, kot so stres, šport, bolezen (npr. sladkorna bolezen) ali jemanje ustreznih zdravil (npr. diuretikov), lahko močno vplivajo na potrebe po magneziju.

Magnezij pomaga:
● ohraniti dobro delovanje živcev in mišic
● sprostitev mišic
● pri absorpciji in presnovi kalcija, natrija in kalija
● izkoriščanje B kompleksa, vitamina C in vitamina E
● pri razgradnji hrane

Simptomi pomanjkanja magnezija:
● tiki
● krči
● mišična napetost in bolečina
● občutljivost na hrup

Naravni viri magnezija so:
● morski sadeži
● nepredelana žita
● oreščki
● semena
● stročnice

Velike količine magnezija se izgubijo z znojenjem. Preventivno odmerjanje se giblje od 300-400 mg na dan in 500-1500 za zmanjšanje hudega vnetja ali krčev. Magnezij ni strupen, vendar je potrebna previdnost v primeru okvarjenega delovanja ledvic. Odmerki, višji od 6000 mg na dan, vodijo do neprijetnih stranskih učinkov, kot so driska, slabost, bruhanje, nizek krvni tlak.